Life

Slišim te. Tu sem. Nisi sam.

Zelo dolgo sem sama sebe videla kot ne ravno empatično osebo. Kot precej ciljno orientirana sem vedno situacijo reševala, nisem se ukvarjala z občutki ali s samo situacijo. Seveda nimam čarobne palčke in vseh zadev ne znam rešiti! In v takih trenutkih sem bila izgubljena, nisem vedela kaj naj sama s sabo kaj šele z osebo v stiski. Počutila sem se zelo neprijetno in zato sem se trudila situaciji izogniti, ji zmanjšati naboj (kar je sprejeto kot zmanjševanje pomembnosti situacije). Menjati temo. Ignorirati. Seveda sam pokazati ranljivost nikakor. Raje crknem.

In skoraj sem.

No, potem sem se vse večkrat znašla na drugi strani. Jaz v zosu, ljudje okoli mene pa so se razdelili v dve skupini. Eni so se me začeli izogibati. Drugi pa so imeli neskončno zalogo nasvetov in opomnikov, kako sploh ni tako hudo.
Vse, kar sem jaz želela (to vem sedaj, takrat občutka nisem razumela, bil mi je popolnoma neznan), je bilo, da bi samo nekdo poleg mene bil. In mu ne bi bilo neprijetno, da so včasih tekle solze, da sem bila nezgovorna, siva, uvela, “nikakva” za druge. Da bi samo bil in pustil, da jaz sem.

Zdaj mi gredo te zadeve veliko bolje od rok 🙂 Da ne bo pomote, prav nikomur ne zamerim! Obnašali so se točno tako, kot bi se jaz, če bi srečala samo sebe 😀 Tudi res, da nisem ne vedela ne znala povedati, kaj pa bi. Tako pač je. Imela sem srečo, da ena je pa vedela, kaj je treba. In me je porinila na pot učenja, saj je bilo tako prav. Ni besed, ki bi izrazile hvaležnost. Danes – ker takrat sem jo potiho klela in si sama pred sabo dokazovala, da nima prav (seveda sem globoko noter vedela, da ima popolnoma prav).

In tako zdaj vse bolj modra opazujem svet. In vidim, da nam te zadeve še kar ne gredo ravno od rok. Ujeti smo v en začaran krog. Že tako je težko pokazati ranljivost (ja, res je, še vedno obvladam “bom sama”, ni se treba tiho nasmihati), ker pa okolica reagira agresivno (pasivno ali aktivno), se še tisti pogumni hitro premislijo. In nadenejo masko.

Zakaj nam je v prisotnosti izkazane ranljivosti tako neprijetno? Nihče ne pričakuje rešitve. Večina zgolj in le sprejetost in prisotnost. Torej le, da smo. Zakaj torej je to tako “težko”? Vse skupaj je popolnoma naravno. Vedno nasmejana/srečna oseba je, se opravičujem, lahko le s pomočjo substanc. Oz. dobro igra. Vsi imamo obdobja, ko nam gre dobro. In obdobja, ko nam ne gre dobro. Če to človek sprocesira, sprejme, predela, se premakne naprej … zadeva mine. To pa lahko, če je človek sprejet. Tudi, ko je pač malo tečen, žalosten, “depresiven”, down, … Če se lahko ustavi, nasloni, predela. Brez občutka, da je z njim nekaj narobe, da je čuden, da je narobe in slab.
(Med vrsticami- govorim oz. opisujem neke povprečne slabe občutke! Ki pa seveda, če se ne predelajo sproti, vodijo v stanja, ki niso rešljiva tako. Tisto je že poglavje zase, za kdaj drugič.)

Vse, kar človek včasih rabi “Slišim te. Tu sem. Nisi sam/a.” Ne bojte se, ne grizemo.

Spisano je osebno, a ne iz trenutka. Distanca razgrne vedno veliko boljši pogled 🙂 Zato ljubim hribe!

16179331_1545021168846320_6721829435744020481_o

Advertisements

3 thoughts on “Slišim te. Tu sem. Nisi sam.

  1. Mogoče bom brcnila mimo, a tudi jaz se velikokrat sprašujem, kako ne znam samo poslušati, biti!
    Zakaj vedno čutim neko potrebo dajati nasvete, tolažiti (“saj bo, saj bo!” “Klinac, bo!)?!

    Všeč mi je

    1. Jap … res je močna ta potreba po ukrepati. Ampak lej, ozavestili smo. Potrudili se bomo. Meni so tu “dober trening” otroci! Se mi rata že ustavit, bit zraven pa pol skupaj z njimi poskusit rešit (če je treba, včasih samo počakamo, da mine)

      Liked by 1 person

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s